Čeprav je razširjenost srednjih imen veliko bolj poznana na Zahodu, v Ameriških državah, pa tudi drugod po svetu, Se takšne lastimo tudi v Sloveniji.
So vas ob naraščaju že kdaj povprašali po imenu za otroka? Koliko imen ste našteli? V slovenskih porodničarskih oddelkih velja, da starši za otroka nujno izberejo prvo lastno ime. Če se odločijo otroku dati tudi srednje ime, potem to postane uveljavljen drug del imena (npr. Ana Zala, kjer je Ana onovno lastno ime, Zala pa pomožno lastno ime oz. srednje ime). V takšnih primerih se na vse osebne dokumente zapiše obe imeni. Kadar pa s strani staršev ni interesa za srednje ime, dobijo babice in medicinske sestre ter porodničarke dolžnost in pravico, da dojenčku nadenejo še eno ime. V takšnem primeru se na osebne dokumente zapiše le prvo ime (iz prej omenjenega primera torej Ana), drugo t.j. srednje ime pa se zapiše v rojstni list in nima pretirano uporabne funkcije. Velik del populacije zatorej niti ne ve za svoje srednje ime!
Takšno ravnanje se je pri nas razvilo v 20. stol., ko so porodniški poklici dobili dodatno pravico ob porodu, v znamenje zahvale za plemenita in požrtvovalna dela med obema svetovnima vojnama.